Domačija Butul leži v vasici Manžan, kjer vinograd malvazije, ki ga opisujem danes, gleda na Koprski zaliv in Julijske Alpe. Tatjana v Manžanu živi od rojstva, Mitja pa se je iz Sežane na slovensko obalo preselil pred 40 leti.
V Manžanu sta med vinogradom malvazije, ki ga je negoval še Tatjanin nono, zgradila hišo odprtih vrat. Tu že skoraj tri desetletja gradita čudovito zgodbo, lahko bi rekli mednarodnih razsežnosti. Njun sin Črt je tako že peta generacija, ki na tem majhnem, a raznolikem posestvu nadaljuje tradicijo vinogradništva in kletarjenja.
Črt je sicer slovenski in širši javnosti bolj znan kot inovativen chef, ki se je kalil v mnogih odličnih gastronomskih institucijah v domovini in tujini. Nono Renato (Tatjanin oče) je pri svojih 88 letih še vedno neusahljiv vir koristnih informacij in izkušenj glede dela v vinogradih in kleti.
Na kmetiji Butul lahko tudi prespite, predvsem pa vas bodo ob koncu tedna razvajali s pristno, a inovativno kulinariko, ki jo ustvarjata Črt in Tatjana. Ob izvrstni hrani vam bodo seveda ponudili več vrst hišne malvazije in refoška. Butuli so med drugim tudi ambasadorji ene najbolj znanih gastronomskih fakultet na svetu – UNISG iz Pollenza v Italiji, ki je nastala iz gibanja Slow food. Na njihovi domačiji študentje te slovite fakultete opravljajo tudi prakso.
Na kmetiji trenutno obdelujejo slabih pet hektarjev površin, od katerih vinogradi zasedajo hektar in pol. Trte so stare od 30 do 50 let, sadijo pa tudi na novih površinah. Glavni sorti sta seveda malvazija in refošk, vzorčno pa se ukvarjajo tudi s starimi sortami, kot so maločrn, kanarjola, istrski muškat, cipro in celo glera. Družinsko tradicionalno znanje in izkušnje nadgrajujejo s povezovanjem in sodelovanjem z vinarji podobne filozofije v Sloveniji in zamejstvu.
Črt je leta 2013 opravil kletarski izpit in od takrat svoja vina tudi stekleničijo. Letno napolnijo okoli pet tisoč steklenic. Večino prodajo gostom na domačiji, v zadnjih letih pa se vina Butul pojavljajo tudi v Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji, Češki, Danski, Poljski in celo Singapurju.
Avtor etiket je s svojimi akvareli pogosto kar Črt, za današnje vino – baby orange pa je etiketo ustvarila Nemka Vroni von Manz, ki je pred leti končala študij prav na UNISG.
Zrelo grozdje za vino baby orange so ročno potrgali sredi septembra. Razpecljanju sta sledila drozganje in tridnevna maceracija. Verjetno je odveč pripomniti, da je fermentacija potekala spontano. Med maceracijo se klobuk, ki se ustvari na površini, potaplja vsake tri ure. Po 4 dneh sta sledila prešanje in pretok v posode iz nerjavnega jekla, kjer je vino na finih drožeh zorelo nadaljnjih pet mesecev. Vina pred stekleničenjem niso filtrirali, prav tako mu niso dodali žvepla.
Baby orange 2021 je zlato rumene barve. Vino je zaradi dejstva, da ni filtrirano, rahlo motno. Na nosu začutimo zelo zrele citruse, hruško tepko in nežne note zelišč, predvsem limonsko travo in žajbelj.
Zrela hruška tepka in citrusi se nadaljujejo tudi v ustih, kjer se pridružita sočna rdeča grenivka in izrazita slana mineralnost, ki daje vinu dodatno globino. Tekstura je zmerno maslena, kar je posledica zorenja na finih drožeh. Kisline so za Istro lepo izražene in sočne. Pookus je dokaj dolg in prijetno saden. Nekje v ozadju pookusa začutimo rahle kvasne arome, ki se pri maceriranih belih vinih brez dodatka žvepla rade pojavijo v začetni fazi in po nekaj mesecih izginejo.
Butuli svoj baby orange klasificirajo kot svojo vstopno macerirano belo vino, namenjeno izkušenim ljubiteljem maceratov in tudi tistim, ki se s tovrstnimi vini šele spogledujejo. Ta malvazija je še v svoji rani mladostni fazi in bo v letu ali dveh prerasla v lepo mlado damo.
Baby orange bo odličen spremljevalec suhomesnatih dobrot. Pomislim tudi na testenine s tartufi. Brez težav pa boste vino uživali tudi brez spremljave hrane.